Maj 1947: Gimnazijski profesor Niko Kuret je dr. Niku Županiču, tedaj univerzizetnemu profesorju etnologije, posredoval zamisel o ustanovitvi Slovenskega narodopisnga arhiva. Njegov predlog je obsegal raziskovalni in organizacijski zametek nove akademijske ustanove.
December 1947: Na podlagi načrta je akademik dr. Ivan Grafenauer Skupščini Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani predložil ustanovitev Komisije za slovensko narodopisje. Sodelavci naj bi bili Milko Matičetov, France Marolt, Niko Kuret, Vilko Novak, dr. France Kos, dr. France Kotnik, pogojno dr. Metod Turnšek, dr. Rajko Ložar in Rado Lenček.
Po statutu je imela Komisija za slovensko narodopisje naslednje naloge: zbiranje narodopisnega blaga (besedil, opisov, fotografij, bibliografskih podatkov) in organizacijo ter koordinacijo zbiralnega dela drugih narodopisnih ustanov; urejanje in hrambo nabranega narodopisnega blaga v arhivus tremi oddelki: arhiv narodne besedne, glasbene in upodabljajoče umetnosti, arhiv slovenske družbene kulture, arhiv slovenske ljudske materialne kulture; znanstveno objavljanje gradiva, pripravo enciklopedičnih poljudnoznanstvenih publikacij; podpirala bi ohranjanje etnografskih spomenikov na slovenskem ozemlju (na terenu in v muzejih), spodbujala vpeljavo pouka narodopisja v slovenskih šolah.
Zaradi pomanjkanja denarja ni bilo ne stalno zaposlenih delavcev, ne primernih prostorov.
1950: Formalno so bili imenovani prvi honorarni sodelavci Komisije za slovensko narodopisje Niko Kuret, Milko Matičetov in Vilko Novak.
1951: Sodelavci Komisije so se priključili terenskemu delu Etnografskega muzeja. Tudi v naslednjih letih so sodelovali pri terenskem delu, gradivo pa je ostalo v arhivih SEM.
1951: SAZU je sklenila, da se Glasbenonarodopisni inštitut (tedaj pri Glasbeni akademiji) in Komisija za slovensko narodopisje združita v Inštitut za slovensko narodopisje. Tako je bil na letni skupščini ustanovljen Inštitut za slovensko narodopisje, vendar se mu je glasbenonarodopisni del pridružil šele 21 let pozneje.
Akademik dr. Ivan Grafenauer je postal prvi upravnik, honorarna znanstvena sodelavca Jakob Kelemina in France Kotnik, strokovni sodelavci pa Alojzij Bolhar, Niko Kuret, Milko Matičetov, Vilko Novak in Sergij Vilfan.
1952: Prva redno nastavljena sodelavca sta bila Milko Matičetov, ki je prevzel področje ljudskega slovstva, in Albina Štrubelj kot arhivska tehničarka.
Steklo je sodelovanje z Mednarodno narodopisno bibliografijo (International Folklore Bibliography); je zanjo pripravljal slovenski del.
1954: Niko Kuret je nastopil nastopil redno službo in prevzel sekcijo za ljudske šege in igre.
1956: Na Grafenauerjevo pobudo je začel izhajati Glasnik Inštituta za slovensko narodopisje; od oktobra 1956 do marca 1957 so izšle štiri številke prvega letnika. L. 1959 je postal Glasnik Slovenskega etnografskega društva.
Nastajale so fototeka, diateka (prvi barvni diapozitivi že v letu 1955) in fonoteka (najstarejši posnetek iz leta 1913). Sekcija za ljudske šege in igre je uvedla kot dokumentacijsko sredstvo tudi film (prvi film je bil posnet leta 1956).
Inštitut je v Ljubljani priredil prvo srečanje mednarodne delovne skupnosti vzhodnoalpskih narodopiscev "Alpes Orientales.". Z izjemo zadnjega, ki je bilo leta 1974 v Reziji, so bili po vseh srečanjih izdani zborniki predavanj.
1963: S polovičnim delovnim časom se je zaposlila Angela Berkopec.
1965: Akademik France Bezlaj je postal upravnik inštituta. Kot tajnik je inštitut vodil Niko Kuret.
1966: Začelo se je sodelovanje inštituta pri mednarodni bibliografski reviji Demos (Internazionale ethnographische und folkloristische Informazionen). Slovenski urednik je bil do leta 1974 Niko Kuret, od 1975 pa Helena Ložar-Podlogar. 
1967: Helena Ložar-Podlogar se je zaposlila v sekciji za ljudske šege in igre.
1971: Dr. Tone Cevc se je zaposlil kot sodelavec sekcije za ljudsko slovstvo.
1972: Akademik France Koblar je postal upravnik inštituta. Kot tajnik je vodil inštitut Niko Kuret. 
Vodstvo novo ustanovljene sekcije za materialno kulturo je prevzel Tone Cevc.
Ob 25. letnici ISN je začel izhajati inštitutski zbornik Traditiones. Inštitutu se je priključil Glasbenonarodopisni inštitut. V Sekciji za glasbeno narodopisje so bili zaposleni dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Julijan Strajnar, Mirko Ramovš in Marko Terseglav.
1973: Sinja Zemljič-Golob se je zaposlila v inštitutski knjižnici.
1974: Marija Stanonik se je zaposlila v sekciji za ljudsko slovstvo. Janez Bogataj je bil v ISN zaposlen od marca do novembra.
1975: Milko Matičetov je postal v. d. upravnika inštituta.
1976: Marta Koren se je zaposlila kot tajnica inštituta.
1979: Dr. Angelos Baš se je zaposlil v sekciji za materialno kulturo. Upokojil se je Niko Kuret.
1981: Milko Matičetov je postal upravnik inštituta.
1982: Jurij Fikfak se je zaposlil v sekciji za ljudske šege in igre, Igor Cvetko v sekciji za glasbeno narodopisje.
1983: Naško Križnar se je zaposlil v Avdiovizualnem laboratoriju ZRC SAZU.
1985: Upravnik inštituta je postal Mirko Ramovš. Monika Kropej se je zaposlila kot mlada raziskovalka v sekciji za ljudsko slovstvo. Upokojil se je Milko Matičetov.
1986: Marjetka Golež se je zaposlila v sekciji za glasbeno narodopisje.
1988: Mag. Mojca Ravnik se je zaposlila v sekciji za ljudske šege in igre. 
1989: Robert Vrčon se je zaposlil v sekciji za glasbeno narodopisje.
1991: Julijan Strajnar je postal upravnik inštituta. Upokojil se je Angelos Baš.
1993: Tone Cevc je 1. septembra postal v. d. upravnika inštituta. Drago Kunej se je zaposlil v sekciji za glasbeno narodopisje.
1994: V začetku leta se je iInštitut se je preselil v prenovljene prostore na Novem trgu 5.
Sekcija za glasbeno narodopisje se je 31. maja osamosvojila kotv Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. Tone Cevc je postal upravnik ISN. 
1995: Zaposlili sta se tajnica inštituta Božena Gabrijelčič in strokovna sodelavka Stanka Drnovšek kot dokumentalistka. Upokojila se je Marta Koren.
1996: V sekciji za materialno kulturo se je zaposlila dr. Maja Godina Golija.
V inštitutu se je začela usposabljati mlada raziskovalka Polona Šega.
1998: Zaposlil se je mag. Roberto Dapit, usposabljati se je začela mlada raziskovalka Vesna Moličnik. Predstojnica inštituta je postala Mojca Ravnik
1999: Inštitutu se je priključil Avdiovizualni laboratorij kot posebna sekcija. Upokojil se je Tone Cevc. V inštitutu se je začela usposabljati mlada raziskovalka Barbara Ivančič.

2000: Roberto Dapit je postal zunanji sodelavec. V inštitutu se je začela usposabljati mlada raziskovalka Špela Ledinek.

2001: Inštitut sta zapustili asistentka z doktoratom Polona Šega in mlada raziskovalka mag. Vesna Moličnik. Zaposlili so se dr. Mojca Ramšak kot asistentka z doktoratom, strokovni sodelavec Miha Peče in doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik kot znanstvena sodelavka.

2002: Predstojnica inštituta je postala Monika Kropej.

2003: Zaposlili so se samostojni tehnik Aleksander Kuharič, usposabljati sta se začeli mladi raziskovalki Katja Jerman in Aleksandra Poljak. Upokojila se je Helena Ložar - Podlogar.