Etnološke in folkloristične raziskave v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru. 1. 1. 2004 - 31. 12. 2008
Pri Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije se vodi pod številko P6-0088-0618-04.
Vodja: Mojca Ravnik
Raziskovalna skupina: Marija Stanonik, Jurij Fikfak, Maja Godina Golija, Naško Križnar, Monika Kropej, Stanka Drnovšek, Špela Ledinek Lozej, Vesna Ličer, Saša Polja Istenič. 

 

Program je zasnovan kot skupek raziskav kulture in načina življenja na Slovenskem v kontekstu širšega evropskega kulturnega prostora v zadnjih dveh stoletjih. Raziskave nadaljujejo in poglabljajo usmeritev Inštituta za slovensko narodopisje (ISN) v spoznavanje snovnega, družbenega in duhovnega življenja na vsem slovenskem etničnem prostoru, predlagajo nove raziskovalne teme in metode in težijo k širšim evropskim primerjavam. Pomembne sestavine programa so zgodovina in teorija vede, vizualne raziskave in oblikovanje zbirk, objave rezultatov v člankih, monografijah, z vizualno produkcijo in na medmrežju. Raziskave slonijo na terenskem delu, klasifikaciji, preučevanju in arhiviranju gradiva in virov.

 

Področja raziskovanja: stavbarstvo, bivalna kultura, prehrana; družbene skupnosti, družina in sorodstvo, sosedstvo, vsakdanja komunikacija, šege letnega in življenjskega kroga, delovne šege, medkrajevni in interetnični odnosi, razmerja ob nacionalnih mejah in na izrazito prehodnih območjih, nacionalna identiteta pred in po vključevanju v Evropsko unijo; slovstvena folklora, pregovori, reki in uganke, pripovedništvo, bajeslovje, verovanje, življenjske zgodbe, sodobne zgodbe v kontekstu vsakdana, pravljice; zgodovina in teorija etnologije. Osrednja dokumentacija povezuje zbirke pisnega, slikovnega, tonskega, filmskega gradiva in terenskih zapiskov.

 

Avdiovizualni laboratorij je posebna enota inštituta; njegova dejavnost so raziskave vizualne produkcije med manjšinami v Sloveniji in amaterske filmske dejavnosti; snemanje vizualne dokumentacije na terenu in izdelava raziskovalnih in etnografskih filmov; priprava za internetno predstavitev zbirke vizualne dokumentacije AVL.
Knjižnica ISN je temeljna knjižnica za slovensko etnologijo.
Dokumentacija ISN hrani bogato pisno in vizualno gradivo. Zbirka vizualnega gradiva vsebuje gradivo od najstarejših etnoloških filmskih dokumentov do najnovejših video posnetkov.

Programska skupina ureja zbornika Traditiones in

Studia mythologica Slavica.

Raziskovalni program:

Etnološko raziskovanje kulture v Sloveniji in zamejstvu. , 1.1.1999 - 31.12.2003

 

Pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport se vodi pod številko 0618-514.

 

Vodja programa: doc. dr. Mojca Ravnik
Sistemizirane raziskovalke in raziskovalci: izr. prof. dr. Marija Stanonik, dr. Jurij Fikfak, dr. Maja Godina Golija, doc. dr. Naško Križnar, dr. Monika Kropej, doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik.
Raziskovalke: mag. Helena Ložar-Podlogar, Sinja Zemljič-Golob, Stanka Drnovšek.
Mladi raziskovalki: Barbara Ivančič Kutin, Špela Ledinek.
Samostojna strokovna delavka: Božena Gabrijelčič (tajnica). 

 

Program ISN zajema vsa etnološka področja, ki jih raziskujejo sodelavci: gospodarstvo, stavbarstvo, prehrana, oblačilni videz, šege, družinsko sorodstveni odnosi, sosedstvo, medkrajevni in interetnični odnosi, ljudsko pripovedništvo in slovstvena folklora, verovanje, mitologija, toponomastika, zgodovina teorije in metodologije etnoloških raziskav, vizualna etnologija.
Raziskovalne naloge, ki jih želimo nadaljevati do l. 2003, so: naselbinska podoba planin v Kamniško-Savinjskih Alpah; zgodovinski razvoj in inovacije v prehrani na Slovenskem; šege življenjskega in letnega kroga; praznik in ritual na Primorskem; družinsko-sorodstveni odnosi v vaških okoljih na obrobju Slovenije; položaj slovstvene folklore v 20. stoletju; tipno kazalo slovenskih ljudskih pravljic; slovenski pregovori in rekla; revitalizacija in znanstvena raziskava tonskih posnetkov ljudskega pripovedništva iz Rezije; zgodovina etnologije; vizualni prostor slovenske tradicijske kulture.
Leksikon etnologije Slovencev je najpomembnejša naloga. ISN je nosilec projekta, v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskim etnografskim muzejem. Glavni urednik je dr. Angelos Baš, znanstveni svetnik, upokojeni sodelavec ISN.
Ob ohranjanju kontinuitete s preteklim delom inštituta, ki nam zagotavlja trdne strokovne temelje, odpiramo nova področja raziskovanja z uporabo novih metodologij. Avdiovizualni laboratorij je ob etnografskem filmu začel preučevati vizualne manifestacije kulture. Raziskovalcem, študentom in vsem, ki jih zanima etnološka dediščina, želimo približati izredno bogastvo našega arhiva, zato izgrajujemo digitalno podatkovno zbirko slikovnega gradiva. Izsledke naših raziskav pa želimo ob tiskanih objavah predstaviti tudi na elektronskih nosilcih, zato razvijamo tudi načine multimedijskih predstavitev. Sodelujemo z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo, z muzeji in zavodi za varstvo kulturne dediščine, s posamezniki in ustanovami v zamejstvu in drugod v tujini.

 
Projekti

Bilateralni projekt Slovaško-slovenske vzporednice v etnologiji in folkloristiki 

 

 

 

 

 

 

Bilateralni projekt Kulturni in znanstveni stiki – Srbi in Slovenci med 19. in 21. stoletjem (ARRS, 2008–2009, BI-RS/08-09-026)

 

Vodji: Ingrid Slavec Gradišnik in Dragana Radojičić

 

Projektni skupini: Jurij Fikfak, Naško Križnar, Monika Kropej, Saša Poljak Istenič in Mladena Prelić, Milina Ivanović Barišić, Jadranka Đorđević, Ivan Đorđević, Srđan Radović, Marta Stojić.

 

Predloženo sodelovanje med Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Etnografskim institutom SANU (Beograd) želi vsaj deloma zapolniti vrzeli, ki so nastale v znanstvenem sodelovanju po letu 1990. Hkrati je to tudi prelomen čas, ko se je spremenil državljanski status Srbov v Sloveniji in Slovencev v Srbiji, kar je zagotovo imelo in ima tudi nasledke v vsakdanjem življenju, percepciji lastnega položaja in kulturne identitete v novih razmerah, v omejenih možnostih neposrednih stikov s Slovenijo itn. Raziskati te spremembe je osrednji cilj projekta, ki nadaljuje bilateralni projekt »Srbi v Sloveniji, Slovenci v Srbiji. Raziskava etnoloških vprašanj in spoznavanje strokovnih usmeritev«, s katerim je bilo oživljeno raziskovalno sodelovanje s srbskimi etnologi.
Slovenski raziskovalci v okviru projekta obravnavajo dva tematska sklopa:
1. Raziskave izbranih segmentov kulturnega izročila in sedanjega položaja Slovencev v Srbiji
(slovensko-srbske vzporednice v ljudskem pripovedništvu; "Društvo Slovencev Sava Beograd");
2. Znanstvene vzporednice (primerjalne raziskave zgodovine, metodologije in teorije etnologije in njene prakse (znanstveni stiki med slovenskimi in srbskimi intelektualci v 18. in 19. stoletju; problematika vzporednic in razlik v etnologiji in folkloristiki 20. stoletja; primerjalna raziskava vizualne produkcije v etnologiji).
Projektni skupini bosta imeli znanstveno konferenco v Srbiji leta 2009 in pripravili izid skupnega zbornika razprav (začetek leta 2010), v katerem bodo predstavljena spoznanja obeh dvostranskih projektov (2006–07, 2008–09).

 

Projektni skupini: Jurij Fikfak, Naško Križnar, Monika Kropej, Ingrid Slavec – Gradišnik, Marija Stanonik in Milina Ivanović-Barišić, Jadranka Đorđević, Mirjana Pavlović.

 

V sodelovanju z Etnografskim institutom SANU (Beograd) smo želeli vsaj delno zapolniti vrzeli, ki so nastale v znanstvenem sodelovanju po letu 1990.
Z raziskovanjem različnih problemov in pojavov v načinu življenja Slovencev v Srbiji smo ustvarili podlago za poglobljeno preučevanje tematike, ki se ji doslej na inštitutu nismo posvečali in je bila nasploh v naši etnologiji prezrta.
Skupaj s sodelavci Etnografskega inštituta SANU v Beogradu smo obravnavali zelo različne teme. Marija Stanonik je z Mladeno Prelić v Šidu iskala reminiscence na Marijo Demšar, slovensko izgnanko, ki jo je med drugo svetovno vojno vzela k sebi gospa Persida Šumanović, mati ekspresionističnega srbskega slikarja Save Šumanovića. Slikar je spomin na Marijo Demšar ohranil v hišnem knjigovodstvu, ki ga je vodil vse do smrti leta 1942. Direktorica Galerije »Sava Šumanović« ju je spremljala po razstavi in na obiskih pri nekaterih meščanih po sledeh o slovenskih izgnancih med II. svetovno vojno v tem mestu. Sprejet je bil dogovor, da bi poglavje, ki se v knjigi Marije Stanonik, Štiri matere – ena ljubezen (Lj. 1997), nanaša na Šid in v katerem Marija Demšar podrobno opisuje življenje v hiši Save Šumanovića v obdobju 1941-1945, prevedli v srbščino in opremili z njegovimi žanrskimi slikami, ki doslej v javnosti še niso prišle tako do izraza. Marija Stanonik je besedilo dopolnila z gradivom, ki je bilo po njenem obisku po zaslugi tedanje direktorice in kustodinje Ljubice Jukić odkrito v galerijinem arhivu. Delo pod delovnim naslovom Etnologija v pismih je bilo prevedeno v srbščino in pripravljeno za natis. Mojca Ravnik je v prvem letu obiskala vasi v Bački v Vojvodini, kjer so med drugo svetovno vojno vaščani sprejeli otroke, tudi slovenske, iz madžarskih koncentracijskih taborišč, da so pri njih dočakali konec vojne. Zbirala je gradivo, spomine in pričevanja med domačini. Drugo leto je zbirala gradivo o Slovencih v Beogradu. Monika Kropej je na Etnografskem inštitutu SANU, na Balkanološkem inštitutu SANU in v etnografskem muzeju v Beogradu pregledovala literaturo in arhive ljudskega slovstva. Opravila je raziskavo med Slovenci, ki živijo v Beogradu, udeležila se je srečanja Slovencev v prostorih Društva Slovencev »Sava« in dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Z intervjuji s člani društva in drugimi posamezniki, ki niso včlanjeni v društvo, je zbirala njihove življenske zgodbe. Uredila je arhiv življenskih zgodb in zaključila etnografski del študije. Naško Križnar je sodeloval na Mednarodnem festivalu etnološkega filma v Etnografskem muzeju v Beogradu s filmom Leto oračev, v Akademskem filmskem centru je vodil delavnico za terensko video snemanje in predaval o primerjavi ustvarjalnosti v umetnosti in v znanosti, v Etnografskem muzeju pa je predaval in vodil delavnico o vizualni antropologiji in etnografskem filmu v Sloveniji, s posebnim ozirom na razvoj Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU in Poletne šole vizualnega. Pomemben del projekta je bil študij disciplinarne zgodovine, predvsem v odkrivanju sorodnosti in razlik v zgodovini nastajanja etnološke vede, v socializaciji znanstvenika in etničnih-mitoloških samoutemeljitvah. Poseben poudarek je bil namenjen nastajanju in oblikovanju srbske etnologije. Jurij Fikfak je razreševal nekatera vprašanja razsvetljenstva in romantike; zbral je gradivo o pomembnih srbskih piscih 18. in prve polovice 19. stoletja in njihovih raziskovalnih temah, posebej o Dositeju Obradoviću in Vuku Karadžiću. Ingrid Slavec Gradišnik se je ukvarjala s primerjavo značilnosti razvoja etnologije v Srbiji in Sloveniji, predvsem v 20. stoletju – v fazi njunega institucionalnega razvoja, vodilnih vlog posamičnih raziskovalcev, razmerja med izobraževanjem (etnologija na univerzi) in raziskovalno prakso (beograjski akademijski etnografski inštitut) in prevladujočih teoretskih in metodoloških smeri.
Večina sodelavcev se je vključila tudi v novi dvoletni projekt ISN in Etnografskega instituta SANU z naslovom Kulturni in znanstveni stiki – Srbi in Slovenci med 19. in 21. stoletjem, nosilka je bila dr. Ingrid Slavec Gradišnik, tako da se je delo nadaljevalo in poglabljalo.
Projektna skupina je predstavila rezultate raziskav na znanstveni konferenci v Sirogojnu v Srbiji leta 2009 in v skupnem zborniku razprav (začetek leta 2010).

 

REGISTER NESNOVNE DEDIŠČINE (CRP), 1.10.2006 - 30.9.2008

 

Sodelavci: Igor Cvetko, Aleš Gačnik, Petra Kavrečič, Marija Klobčar, Rožana Koštial, Monika Kropej, Miha Peče, Martina Piko Rustia, Andrej Pleterski, Mojca Ravnik, Vida Rožac Darovec, Ingrid Slavec Gradišnik, Inja Smerdel, Marija Stanonik, Urša Šivic, Snežana Tecco Hvala

 

Cilj projekta je izdelati predloge za postavitev Registra nesnovne dediščine v Sloveniji. Delo večinstitucionalno in interdisciplinarno sestavljene projektne skupine se nanaša na naslednja vprašanja: evidenca zbirk nesnovne dediščine v Sloveniji, primerjava z zbirkami oz. registri v tujini, preučevanje referenčne literature in metodologije, priprava strukture registra in njegovih enot, seznam nesnovne dediščine, preučitev primerne informacijske tehnologije za obdelavo in predstavitev rezultatov, simulacija registra. Navedeno bodo sestavine predloga Protokola za nastajanje Registra nesnovne dediščine.

 

Vodja:

Marija Stanonik

 

Raziskovalna skupina: Jurij Fikfak, Maja Godina Golija, Barbara Ivančič Kutin, Naško Križnar, Monika Kropej, Mojca Ravnik, Ingrid Slavec Gradišnik, Stanka Drnovšek in Miha Peče.

 

Cilji raziskovalnega projekta so:

 

1. Nujna revitalizacija v ISN ZRC SAZU hranjenih tonskih in filmskih posnetkov o neoprijemljivi kulturni dediščini.
2. Vse gradivo napraviti dostopno metodološko in tematsko različno usmerjenim raziskovalcem.
3. Študija za poenoteno klasifikacijsko shemo v etnologiji in folkloristiki.
4. Digitalizacija in spletna objava (tudi vizualne) dokumentacije v med seboj povezani bazi bo neprecenljiv vir za študij kontinuitete slovenske identitete tudi zunaj vede.
5. Zgledi za digitalizacijo bodo izpeljani
a) ob specifičnem arhivskem gradivu;
b) iz izbranih tém slovenske družbene in duhovne kulture ob slovenski meji v Sloveniji in zamejstvu.

 

Pričakujemo, da bo povezanost podatkovnih zbirk in napor za objavo vzorčnih primerov razprl nov pogled na t. i. neoprijemljivo dediščino, zlasti z vidika povezanosti različnih ravni kulturne pojavnosti. Etnološka in folkloristična konceptualizacija te problematike in njuna raziskovalna metodologija si prizadeva čim nazorneje pokazati prepletenost in omreženost kulturne pojavnosti. Sodobna informacijska tehnologija pri tem lahko veliko pomaga. Težišče raziskovalnega projekta je v izpopolnitvi in raširitvi metodološkega instrumentarija. Raziskovalci bodo z vidika zamišljene informatizacije preverjali dosedanja metodološka izhodišča in metodiko dela. Predvidevamo, da bodo metode zbiranja in dokumentacije gradiva s sodobnimi tehničnimi pripomočki in po izpopolnjeni klasifikaciji omogočile kvalitetneje zasnovane zbirke in povezljivost različnih tematskih področij in različnih tipov gradiva. Načrtovana informatizacija kulturne dediščine bo na podlagi teoretično dognane klasifikacije omogočila večjo preglednost zbranega gradiva in izhodišča za njegovo prihodnje urejanje, pa tudi za večjo notranjo koherentnost in možnosti za interdsiplinarne raziskave.

 

HABITUS SLOVENSKEGA PODJETNIKA MED 1960 IN 1990 (2005–2008)

 

Vodja: 

Jurij Fikfak

 

Raziskovalna skupina: Tatiana Bajuk Senčar, Oto Luthar in Jeffrey David Turk (vsi ZRC SAZU), Jože Prinčič (Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana).

 

Po splošnem prepričanju je (bila) Slovenija med vsemi drugimi kandidatkami iz nekdanjih socialističnih oziroma komunističnih držav najbolje pripravljena za vstop v Evropsko zvezo in področje skupne valute - evro. Na današnje razmeroma uspešno izhodišče slovenskega gospodarstva so gotovo imeli velik vpliv tudi številni direktorji, ki so v času med 1960 in 1990 bodisi nadgrajevali gospodarske temelje, nastale že pred drugo svetovno vojno ali razvijali nova središča gospodarskega razcveta.
Naloga projekta, pri katerem sodeluje strokovnjaki več disciplin, je med drugim:
- opisati značilnosti prehoda iz vojaške v politično in nato civilno ekonomijo;
- odkriti temeljne prelome v razvoju slovenskega gospodarstva;
- natančneje razkriti manevrski prostor, ki so ga imeli direktorji na voljo, in mehanizme, s katerimi so dosegli uspešno gospodarsko delovanje;
- odkriti značilnosti strukturno pogojenih konfliktov in stalnih trenj med politiko, pretežno vodeno iz enega centra in gospodarstvom, ki je iskalo tržne niše in prostor za svoj razmah.
Za razkritje teh pogledov so najpomembnejše pripovedi samih tvorcev slovenske gospodarske uspešnosti. Zato raziskava sloni na narativnem intervjuju kot tisti raziskovalni tehniki, ki omogoča pripovedovalcu, v tem primeru direktorju, ubesediti njegov pogled na takratne razmere. Skupaj z analizo ustreznega arhivskega gradiva bomo tako dobili dvojen vpogled v čas, v katerem je nastajalo slovensko gospodarstvo.

 

ETNOLOŠKI POGLEDI IN PODOBE (OD 19. DO 21. STOLETJA) 1.7.2004–30.6.2007

 

Odgovorna nosilka: Ingrid Slavec Gradišnik

 

Sodelavci/sodelavke:  Marija Stanonik, Jurij Fikfak, Maja Godina Golija, Barbara Ivančič Kutin, Naško Križnar, Monika Kropej, Saša Poljak Istenič, Miha Peče in Božena Gabrijelčič.

 

Tematski okvir raziskovalnega projekta so etnološke raziskave na Slovenskem v primerjalnem evropskem okviru, historično zamejene s prehodoma 19. v 20. in 20. v 21. stoletje. To stoletje se ujema z znanstveno fazo razvoja etnološke misli in raziskav. Po starejših preglednih, konceptualno precej raznorodnih delih (Narodopisje Slovencev, 1944 in 1952; V. Novak, Slovenska ljudska kultura, 1960; Pogledi na etnologijo, 1978; Slovensko ljudsko izročilo, 1980), upoštevajoč predvsem tematiko, ki je predmet izročilnih in sodobnih raziskav sodelavcev ISN ZRC SAZU, novejša raziskovalna spoznanja, razpoložljivo empirično gradivo (raznovrstne zbirke), spreminjajoče se raziskovalne vzorce in očišča je ambicija skupine na eni strani predstavitev raziskav kulture in načina življenja na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja (z zgledi izbranih tem materialne, družbene in duhovne kulture, preučenih pregledno in ponazorjenih s študijami primerov), na drugi pa izluščiti teoretske in metodološke vidike in različne perspektive raziskovalcev, ki so ključno zaznamovali etnološko produkcijo v obravnavanem času. Strnjeni bodo v treh povezanih razdelkih.

 

- Pogledi raziskovalcev - časi in prostori identitete, tradicije, inovacij, medkulturnih in medetničnih stikov. Izbrani kulturni fenomeni in procesi na presečiščih materialnega, družbenega in simbolnega, upoštevajoč razločke v različnih časovnih izsekih in prehodih (predsocialistični čas, obdobje socializma, tranzicije), družbenih okoljih in pokrajinah.

 

- Pogledi raziskovancev - časi in prostori spomina, ustvarjalnosti, avtentičnosti, pripadnosti. Pogledi raziskovancev in govorica njihovega kulturnega obzorja so gradniki etnološko-folklorističnih spoznanj in prinašajo vanja bistveno drugačno kakovost.

 

- Pogledi na raziskovalce - časi in prostori konceptov in metod (topografija zapisov, analiz, interpretacij, reprezentacij). Raziskovalčevi nazori in orodjarne kažejo na teoretske in metodološke premike, operacionalizirajo razmerje z raziskovanim, utemeljujejo razmerja med objekti in subjekti v raziskovalnem procesu.

 

ŠEGE IN PRAZNIKI NA SLOVENSKEM V DRUGI POLOVICI 20. IN NA ZAČETKU 21. STOLETJA, 1.7.2001 - 30.6.2004

 

Sodelavke: Helena Ložar-Podlogar in Stanka Drnovšek kot raziskovalki ter Božena Gabrijelčič kot tehnična sodelavka.

 

Projekt, ki je prijavljen na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (za leta 2001 - 2004), želi nadaljevati in aktualizirati dozdajšnja temeljna dela s področja šeg. Glede na bogato dokumentacijo in nekaj odličnih zaokroženuh del pričakujemo, da bomo fenomene šeg, praznikov in praznovanj poglobljeneje postavili tudi v širši družbeno zgodovinski, politični in splošnokulturni kontekst, ki ga na eni strani uokvirjajo splošno spreminjanje podobe sveta v 2. polovici 20. stoletja in na drugi specifične politične in družbene spremembe na Slovenskem. V projektu bomo spremljali štiri skupine šeg: tiste s kontinuiteto iz časa pred 2. svetovno vojno, tiste, ki so po 2. svetovni vojni zamrle ali bile prepovedane, tiste, ki so bile zlasti v zadnjem desetletju oživljene, in tiste, ki so specifičen odsev sodobnega načina življenja – bodisi "nastale doma" ali pa "uvožene", pretežno z Zahoda. Načrtovano raziskavo bo spremljal premislek o konceptualnih, terminoloških oz. teoretsko-metodoloških vidikih obravnavane problematike.

 

LEKSIKON ETNOLOGIJE SLOVENCEV, 1.7.2001 - 30.6.2004

 

Odgovorna nosilka: doc. dr. Mojca Ramšak

 

Sodelavci: Sinja Zemljič-Golob, Maša Komavec, Božena Gabrijelčič

 

Leksikon etnologije Slovencev povzema in dopolnjuje ugotovitve etnoloških izsledkov o kulturi na Slovenskem in v zamejstvu. Pri tem izhaja iz današnjih teoretičnih izhodišč v vedi in obravnava vse skupine prebivalstva. V Leksikonu etnologije Slovencev bo dobil vsak upoštevanja vreden pojem iz etnologije Slovencev svoje geslo; razlagam bo dodana problemska literatura in ilustracije (fotografije, risbe, preglednice, diagrami). Znanstvene metode za obdelavo gesel bodo enake kot pri drugih nacionalnih etnoloških leksikonskih delih. V delo so že vključeni skoraj vsi slovenski etnologi, ker je od nad 6000 predvidenih gesel napisanih že več kot 5500. Raziskovalni projekt je namenjen pisanju preostalih gesel in zaključni redakciji v obdobju 2001 - 2004. Leksikon etnologije Slovencev bo najobsežnejša sinteza etnologije Slovencev, ki bo služila raziskavam vseh humanističnih in družbenih ved na Slovenskem in v drugih slovanskih državah, tuji raziskovalci pa, ki jim slovenščina ni pretrda jezikovna ovira, bodo v njem našli temeljno znanje o naši dediščini. Leksikon etnologije Slovencev ima tudi širše uporabne razsežnosti: v šolstvu, pri kulturno-prosvetnem delu, gledališču, radiu, filmu in TV. S pridom ga bodo uporabljali univerzitetni študentje, muzealci, konzervatorji, profesorji in dijaki, kulturni ustvarjalci, novinarji in posamezniki, ki jih zanima kulturna dediščina.

 

MED IZROČILOM IN SEDANJOSTJO - ETNOLOŠKE RAZISKAVE, 1.7.1998 - 30.6.2003

 

 

Vodja: Kropej Monika

 

Sodelavci: Tone Cevc, Roberto Dapit, Stanka Drnovšek, Jurij Fikfak, Monika Kropej, Helena Ložar Podlogar

 

Projekt obsega primerjalne in analitične raziskave pripovednega in poetičnega izročila Beneške Slovenije ter sintetične in leksikalne študije ljudskega stavbarstva, planšarstva, družbenih odnosov, šeg, verovanj in pripovedništva s celotnega slovenskega etničnega ozemlja. 

 

INOVACIJE V PREHRANI NA SLOVENSKEM V PREHODU IZ 19. V 20. STOLETJE (podoktorski raziskovalni projekt), 1.1.1996 - 30.6.2001

 

 

Etnologija preučeuje prehrano kot kulturno dobrino. Pri tem jo obravnava razvojno - od pojava posameznih dobrin prehrane, do njihovega prevzema ali odklanjanja, razširitve, ustalitve in predajanja iz generacije v generacijo. 19. stoletje je obdobje številnih inovacij na področju prehrane: dokončno se uveljavi in ustali v jedilnikih krompir, živilska industrija prične proizvajati surogate in konzervirano hrano, inovacije v kuhinjski opremi ponujajo nov način priprave hrane, razvijejo se nove kuharske tehnike. Vse to je vplivalo na pomembne spremembe prehrane na Slovenskem, še posebej ob prehodu 19. v 20. stoletje, kar z etnoloških izhodišč obravnava raziskovalni projekt.

 

TEMELJNE RAZISKAVE SLOVENSKE LJUDSKE KULTURE, 1.1.1996 - 31.12.2000

 

 

Sodelavci: Jurij Fikfak, Naško Križnar, Monika Kropej, Helena Ložar Poglogar, Mojca Ravnik, Marija Stanonik, Sinja Zemljič-Golob

 

Raziskovalni projekt je sestavni del skupnega raziskovalnega programa Slovenske akademije znanosti in umetnosti z naslovom Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Projekt je zasnovan dolgoročno ter obsega permanentne raziskave šeg in navad, ljudskega pripovedništva, ljudske arhitekture, prehrane, oblačilne omike, kakor tudi družinskih in sorodstvenih odnosov. Cilj teh raziskav je osvetliti vprašanja izvira, recepcije, posredovanja in spreminjanja prvin ljudske kulture, ki oblikujejo kulturno identiteto Slovencev. Projekt se uresničuje z vsakoletnimi raziskovalnimi nalogami.

 

ETNOLOŠKA KULTURNA DEDIŠČINA - ZBIRANJE, VREDNOTENJE IN VAROVANJE GRADIVA, ARHIVOV IN DOKUMENTACIJE (PROJEKT NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE), 1.1.1996 - 31.12.2000

 

 

Sodelavka: Stanka Drnovšek

 

Cilj projekta je zbiranje, vrednotenje in varovanje etnološkega arhiva: unikatnega pisnega gradiva (rokopisi, družinski arhivi, zapuščine raziskovalcev in zbiralcev), audio-vizualnega gradiva (risbe, dokmentacija arhitekture, načrti, fotografije, diapozitivi, filmi in video, zvočni posnetki). Začelo se je z enotnim urejanjem starih slik in fotografij in slikovega gradiva, ki nastaja ob raziskavah, ki so v teku. V skupno mrežo, v katero so vključeni vsi sodelavci inštituta, je bila uvedena tabela v Excelu, prilagojena tako, da vsak raziskovalec lahko gradivo razvršča po krajih, regijah in podrobni etnološki klasifikaciji. Zbirka v digitalni obliki, v podatkovni bazi v programu Access, bo omogočila uporabniku iskanje gradiva na različne načine (etnološka klasifikacija, gesla, avtor, kraj, regija, čas) in predogled skeniranega materiala v enem od grafičnih programov (npr. Corel Photo Paint). Ko bodo v njej povezane vse enote inštitutskih zbirk, bo sodelavcem inštituta in zunanjim uporabnikom nudila pregled nad celotnim gradivom. V okviru projekta se izdelujejo tudi foto CD in zgoščenke.

 

VIZUALNA PROIZVODNJA KOT OBLIKA KULTURNO-UMETNIŠKE DEJAVNOSTI NA KOROŠKEM (CRP), 1.11.1999 - 31.10.2000

 

 

ETNOLOŠKA KULTURNA DEDIŠČINA - VREDNOTENJE IN VAROVANJE, 1.1.1997 - 31.12.1999

 

 

 

Sodelavci: Toen Cevc, Jurij Fikfak, Monika Kropej, Helena Ložar Podlogar, Mojca Ravnik, Sinja Zemljič-Golob

 

Evidentiranje, urejanje, preučevanje, medijska obdelava gradiva s področij, ki jih raziskuje Inštitut za slovensko narodopisje: stavbarstvo, prehrana, šege življenjskega ciklusa, praznik in ritual, družina in sorodstvo, slovenstevna folklora, ljudsko pripovedništvo, katalogizacija strokovne literature in osrednja dokumentacija. Izhodiščni namen raziskave je načrtno in stalno dopolnjevanje, komentiranje in varovanje zbirk in njihova obdelava s sodobnimi tehničnimi postopki, da bodo čimbolj dostopne za uporabo. Beležimo tradicionalno kulturo, kulturne spremembe in inovacije v vseh slovenskih pokrajinah, tudi v zamejstvu. Razmerje med tradicijo in inovacijo je v središču našega zanimanja. Novitete v našem pristopu se povezujejo z možnostmi, ki jih računalnim ponuja za povezovanje informacij in različnih vrst pisnega in avdiovizualnega gradiva. Naše zbirke so podlaga etnološkemu raziskovanju slovenske kulture in so na voljo širokemu krogu uporabnikov, ki se želijo z njo seznaniti in v različnih medijih širiti znanje o njej.

 

SLOVAR ETNOLOGIJE SLOVENCEV, 1.1.1997 - 31.12.1999

 

 

 

Sodelavci: Jurij Fikfak, Maja Godina Golija, Monika Kropej, Helena Ložar Podlogar, Mojca Ravnik, Marija Stanonik, Sinja Zemljič-Golob

 

V slovenski etnologiji še nimamo slovarja, leksikona ali enciklopedije. Slovar etnologije Slovencev bo prva tovrstna sinteza. V delo so vključeni raziskovalci vseh etnoloških in drugih ustanov, katerih delovno področje je etnologija. Posamezna poglavja obdelujejo najbolj izvedeni poznavalci, sodelujejo pa tudi mlajši etnologi. Znanstvene metode za obdelavo gesel so podobne kot pri drugih nacionalnih etnoloških slovarjih. Za številna gesla je potrebno opraviti še dodatne raziskave. Obravnavamo vse prebivalstvo na Slovenskem s kar se da širokim pogledom na njihov kulturni, gospodarski, družbeni, politični okvir, od najstarejših podatkov do danes, seveda odvisno od stopnje preučenosti posameznih pojavov.

 

SLOVENSKI PREGOVORI IN REKLA, 1.1.1997 - 31.12.1999

 

 

 

Cilj raziskovalnega projekta je zbrati in preučiti slovenske pregovore in jih objaviti, tako da bodo dostopni javnosti. Upoštevano bo najstarejše gradivo v rokopisnih zbirkah, vse dosedanje objave in izsledki tekočih raziskav na terenu. Predvidena je njihova motivna razčlenitev, strukturna analiza, zasledovanje njihove pogostnosti, študij njihove rabe, primerjave s tujimi podobnimi zbirkami. in ugotavljanje njihovega izvora.

 

TOPOGRAFIJA VIZUALNIH INFORMACIJ, 1.1.1997 - 31.12.1999

 

 

Predmet raziskave je vizualna kultura posameznika, družine, kraja in pokrajine, kot se kaže v sodobni vizualni proizvodnji in v interakciji med socialno-kulturno podobo okolja in medijem. Predvideni viri raziskave so domači video arhivi, lokalne televizije (kabelska omrežja KATV) in manjšinski televizijski programi.
Po delovni hipotezi družinska video proizvodnja vsebuje specifičen vizualni izraz, v katerem lahko odkrivamo njegovo socialno-kulturno poreklo, za razliko od standardiziranega vizualnega izraza profesionalne proizvodnje. V jeziku etnologije to pomeni, da izdelki domačih video snemalcev odražajo kulturni vzorec njihovih avtorjev in skupnosti. Domača vizualna proizvodnja je simbolična reprezentacija kulturnih in socialnih vrednot posameznika, kraja in etnične skupnosti. Slednje je zlasti razvidno ob analizi domačih video arhivov v manjšinskem okolju.
Javna vizualna medija, kot sta KATV in manjšinska televizija, kažeta socialno-kulturno poreklo bolj prefinjeno. Njun standardiziran vizualni izraz na formalni ravni zakriva krajevno kulturno poreklo, zato pa se le-ta kaže v programsko-vsebinski shemi, ki odraža etnično, politično ali komercialno ozadje medija.

 

TEMELJNE RAZISKAVE LJUDSKE MATERIALNE, DRUŽBENE IN DUHOVNE KULTURE NA SLOVENSKEM ETNIČNEM OZEMLJU (CRP), 1.1.1995 - 31.12.1999

 

 

Sodelavci: Jurij Fikfak, Naško Križnar, Monika Kropej, Helena Ložar Podlogar, Mojca Ravnik, Sinja Zemljič-Golob

Već:

SICRIS