DOI: 10.3986/Traditio2016450210
(PDF )

Naslov Glasba in ples narodnih manjšin v Sloveniji: nacionalna identiteta, eksotika, past stroke

Avtorica/Author Alma Bejtullahu

 Izvleček
V prispevku je predstavljeno glasbeno in plesno delovanje pripadnic in pripadnikov narodnih manjšin, ki jih sestavljajo Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Sloveniji, s katerim želijo izraziti svojo nacionalno pripadnost. K ustvarjanju lastne identitete pristopajo različno: nekateri izmed njih na podlagi neposredne izkušnje ob glasbi in plesu v državi porekla, drugi pa posredno – na podlagi glasbe in plesa, ki temelji na motivih države njihovega porekla. Raziskovanje procesov iskanja in ustvarjanja novih skupnih izkušenj je kompleksno: upošteva subjektivne izkušnje pripadnikov skupnosti, kot so na primer spomini in projekcija prostora, in tudi raziskovalno metodologijo aplikativne etnomuzikologije.

Abstract
This article presents the music and dance activities of members of the Albanian, Bosnian, Croatian, Macedonian, Montenegrin, and Serbian minorities in Slovenia that have chosen to express their ethnic identity through music and dance. They build their identity in various ways: some of them have the experience of music and dance from their countries of origin, whereas their children have this experience indirectly. Researching processes of creating new common experiences is complex: it addresses the individual experiences of community members, such as their memories and place projections, and it includes methods of applied ethnomusicology.

Ključne besede: glasba, narodne manjšine, migranti, nacionalna identiteta, Slovenija

Keywords: music, ethnic minorities, Slovenia, migrants, national identity

Viri/References

Alibhai-Brown, Yasmin. 2000. After Multiculturalism. London: The Foreign Policy Centre.

Andrée Zaimović, Vesna. 2001. Bosnian traditional urban song 'On the Sunny Side of the Alps': From the expression of nostalgia to a new ethnic music in Slovene culture. V: Svanibor Pettan (idr. ur.), Glasba in manjšine: Zbornik referatov 1. mednarodnega posvetovanja študijske skupine mednarodnega sveta za tradicijsko glasbo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 111–119.

Antoni, Lorenc. 1975. Mbi disa dukuri dhe mënyra të kënduarit të këngëve popullore të përfshira në blejt I–VI të ‘Folklorit muzikor shqiptar’. Gjurmime albanologjike 5: 119–143.

Aubert, Laurent. 2007. The Music of the Other: New Challenges for Ethnomusicology in a Global Age. Hampshaire: Ashgate.

Bajić Stojiljković, Vesna. 2015. Pogovor z avtorico. Koper, 22. oktober.

Baltić, Admir. 2016. Pogovor z avtorjem. Ljubljana, 4. marec.

Bithell, Caroline. 2003. A Man's Game?: Engendered song and the changing dynamics of musical activity in Corsica. V: Tullia Magrini (ur.), Music and Gender: Perspective from the Mediterranean. Chicago: The University of Chicago Press, 33–66.

Cekova Stojanoska, Sonja. 2016. Pogovor z avtorico. Ljubljana, 17. marec.

Đonlić, Hazemina in Vesna Črnivec. 2003. Deset let s(r)amote: Izkušnje bosansko-hercegovskih begunk in beguncev v Sloveniji. Ljubljana: Društvo kulturni vikend.

Đorđević, Ivan. 2010. Identitetske politike u ritmu „lakih nota“: Recepcija neofolk muzike u Sloveniji. Traditiones 39 (1): 137–153. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2010390112

Ferenc Trampuš, Tjaša. 2016. Korespondenca z avtorico. Elektronska pošta, 19. maj.

Gradivo. 2016. Gradivo za Posvet s strokovnimi spremljevalci srečanj folklornih skupin ter srečanj pevcev in godcev. Kočevje, 16.–17. 1. 2016.

Ilić, Lili. 2016. Pogovor z avtorico. Kranj, 9. julij.

Imširović, Jasmina. 2016. Pogovor z avtorico. Velenje, 10. marec.

Izvleček. 2007. Izvleček iz statuta društva z dne 14.9.2007. http://akudkolo.si/sl/o-drustvu/pravni-akti, 18. 9. 2016.

Jakovljević, Rastko. 2012. Tradicionalna muzika i anatomija mreže festivala između jugoslovenske kulturne politike i vernakularnih vrednosti. Muzikologija 12: 103–120.

Kopasić, Katarina. 2016. Pogovor z avtorico. Ljubljana, 20. julij.

Kovačič, Mojca. 2009. Pritrkavanje: Nacionalna posebnost ali umišljena tradicija? Traditiones 38 (1): 287–307. DOI:http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2009380119

Kozorog, Miha in Alenka Bartulović. 2015. The sevdalinka in exile, revisited: Young Bosnian refugees' music-making in Ljubljana in 1990s: A note on applied ethnomusicology. Narodna umjetnost 52 (1): 121–142. DOI: 10.15176/vol52no106, http://hrcak.srce.hr/139953

Kržišnik Bukić, Vera, ur. 2014. Kdo so narodne manjšine v Sloveniji. Ljubljana: Zveza zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Jugoslaviji.

Langston, Thomas in Margaret Barrett. 2008. Capitalizing on community music: A case study of the manifestation of social capital in a communitiy choir. Research Studies in Music Education 32 (2): 118–138.

Merriam, Alan P. 2000. Antropologija glasbe. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Pettan, Svanibor. 1995. K drugi godbi Roberta Leydija. V: Roberto Leydi, Druga godba: Etnomuzikologija. Ljubljana: ŠKUC in Filozofska fakulteta, 312–320.

Slavec Gradišnik, Ingrid. 2010. Drugi o drugih in sami o sebi. Traditiones 39 (1): 7–13. http://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1393/1151

Statut. 1998. Statut Kulturnega društva Albancev slovenske Istre »Ilirija«. Izola, 14. 5. 1998.

Statut. 2004. Statut Kulturnega društva »Srpsko kulturno društvo Maribor«. Maribor, 4. 11. 2004.

Šivic, Urša. 2007. Vpliv institucionalnih meril na spreminjanje ljudskega petja. Traditiones 36 (2): 27–41. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2007360202

Šivic, Urša. 2009. Dalmatinsko klapsko pjevanje u Sloveniji. Narodna umjetnost 46 (2): 95–110. http://hrcak.srce.hr/file/70593

Tsitsishvili, Nino. 2006. “A man can sing and play better than a woman”: Singing and patriarchy at the Georgian Supra Feast. Ethnomusicology 50 (3): 452–493.

Wrazen, Louise. 2005. Diasporic experiences: Mediating time, memory and identity in Gôrale Performance. Musicultures 32: 43–51.

Wrazen, Louise. 2007. Gôrale identity and imagination. Ethnomusicology 51 (2): 185–204.