Traditiones • 34/2 • 2005

Objavil stanka, dne Fri, 10/12/2010 - 09:22.

DOI: 10.3986/Traditio2005340207       (PDF http://isn.zrc-sazu.si/files/image/Publikacije/adobe20.jpg)
 
Naslov/Title
On Peasant Culture
 
Avtor/Author
Miran Puconja
 
Izvleček
Kmet, ki je po letu 1848 postal lastnik zemlje, je z naraščajočo   narodno zavestjo tvoril temelj narodno-prebudnega   gibanja. Iz nastajajočih gospodarskih in kulturnih organizacij   je raslo tkivo političnega življenja kmetov. Zaradi   gospodarske krize v času karadžordževičevske Jugoslavije   je med drugo svetovno vojno nemška okupacijska oblast   zlahka uvedla nekaj gospodarskih inovacij in obnovila   staro štajersko tržišče. Racionalizacija kmetijstva po drugi   svetovni vojni je ukinila tradicionalne oblike kmetovanja,   s tem pa bistveno spremenila tudi miselnost kmečkega   človeka. Dotedanjo samopreživetveno vlogo kmetij je nadomestila   tržna usmerjenost kmečkih gospodarstev. Izvirne   prvine kmečke kulture izginjajo; nadomešča jih sodobna   množična kultura. 

Abstract
After the land reform of 1848, when farmers were allowed to become landowners, this social class became the basis of the gradually awakening national awareness. The newly formed economic and cultural associations of farmers became the fabric of their political movement. Due to the pressing economic depression in Yugoslavia during the rule of the Karađorđević family, during the Second World War the German occupational government had no difficulties in introducing several economic reforms and in renewing the previous markets of Štajersko. Rationalization of agriculture, which was introduced after the war, dispensed with old, traditional agricultural forms, thus greatly affecting the farmers’ ways of thinking. Once self-sufficient farms were replaced by market-oriented agricultural homesteads, a result of which is a gradual disappearance of original agricultural elements that are being replaced by modern mass culture.
 
Ključne besede
vaška skupnost, kmečka miselnost, kmečka kultura 

Keywords
village community, agricultural mentality, farming culture
 
Viri/References
Avčin, France
1969 Človek proti naravi. Ljubljana: Tehniška založba.
Baš, Angelos
1978 O »ljudstvu« in »ljudskem« v slovenski etnologiji. V: Kremenšek, Slavko in Angelos Baš (ur.), Pogledi na etnologijo. Ljubljana: Partizanska knjiga (Pogledi; 3): 68–90.
Jeraj, Josip
1933 Naša vas. Ljubljana: Slovenska šolska matica: 30–158.
Kovačič, Fran
1919 Doneski k Starejši zgodovini Murskega polja. Časopis za zgodovino in narodopisje 15: 32–34.
Kremenšek, Slavko
1983 O ljudstvu in ljudski kulturi. V: Kremenšek, Slavko, Etnološki razgledi in dileme 1. Ljubljana: Filozofska fakulteta (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva; 11): 100–112.
Ložar, Rajko
1944 Narodopisje, njegovo bistvo, naloge in pomen. V: Ložar, Rajko (ur.), Narodopisje Slovencev 1. Ljubljana: Založba Klas: 7–12.
Novak, Vilko
1960 Slovenska ljudska kultura. Ljubljana: Državna založba Slovenije: 3–4.
Pasternak, Boris
1970 Doktor Živago. Ljubljana: Cankarjeva založba (Sto romanov): 334.
Puš, Ludovik
1939 Kmečki stan. Psihološke in sociološke korenine kmečkega stanovskega gibanja. Ljubljana: Banovinska založba šolskih knjig in učil.
1941 O kmečki duši. Donos k psihologiji kmečkega človeka. Ljubljana: Kmečka zveza.
Slavec Gradišnik, Ingrid
2000 Etnologija na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: 220–230.
Trstenjak, Anton
1992 Misli o slovenskem človeku. Ljubljana: Mihelač.
Veber, Franc
1927 Idejni temelji slovanskega agrarizma. Ljubljana: Kmetijska tiskovna zadruga.
Zadravec, Franc
1972 Zgodovina slovenskega slovstva 7. Maribor: Obzorja.



login to post comments