Tekoče
Objavil stanka, dne Wed, 16/11/2005 - 11:14.
Raziskovalni program
Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks.
Pri Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije se vodi pod številko P6-0088-0618-04.
Pri Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije se vodi pod številko P6-0088-0618-04.
Vodja: Marija Stanonik
Raziskovalna skupina: Jurij Fikfak, Maja Godina Golija, Barbara Ivančič Kutin, Naško Križnar, Monika Kropej, Ingrid Slavec Gradišnik; Vanja Huzjan; Saša Babič, Vesna Mia Ipavec, Špela Ledinek Lozej, Saša Poljak Istenič.
Sodobne raziskovalne paradigme v etnologiji in folkloristiki so v oporo prepričanju o daljnosežnih učinkih zgodovinskih premen med 19. in 21. stoletjem (razkroj fevdalnega sistema, uveljavljanje kapitalistične produkcije, industrializacija, deagrarizacija, migracije, obdobje socializma in postsocializma, vključevanje v globalne produkcijske, komunikacijske in kulturne tokove; ob tem pa tudi spreminjanje državnih okvirov in meja – od Avstro-Ogrske do samostojne države Slovenije, včlanitve v Evropsko unijo, schengenske odprave meja). Skladno s tem sta se spreminila tako konceptualizacija kulture kakor metodološki instrumentarij. V zvezi s kulturo je obzorje raziskav pozorno na prostore in ambivalence večkulturnosti in raznovrstnih identifikacij, in to v vseh segmentih vsakdanjega življenja in v manifestacijah na lokalni, regionalni, nacionalni/državni in nadnacionalni ravni. Tradicije, kulturna dediščina, ljudska kultura, identiteta, posamični kulturni fenomeni niso stabilne in razločljive kategorije, ki bi jih bilo mogoče ujeti v omejljive geografske in socialne prostore; pozorni smo na procesni, dinamični vidik, vsebovan v kontinuiteti, zginevanju, spreminjanju, preoblikovanosti, poustvarjalnosti, ki jih prepoznavamo v kulturnih prostorih družbenih, snovnih in duhovnih praks. Tako se etnologija v drugače konfiguriranih kulturnih prostorih, ki so vse bolj evropski in globalni, srečuje z mnogoplastnimi identifikacijami in z novimi rabami kulturnih simbolov. Novi pogledi odkrivajo nove raziskovalne izzive, zahtevajo nenehne premisleke raziskovalnih konceptov in orodij, raziskovalčeve participacije in odgovornosti. Odprtost do različnosti velja na vseh raziskovalnih ravneh: v ospredju niso fizične meje raziskovanja, fiksne identitete, niti stare polarizacije med njimi, temveč bolj napetosti med lokalnim in globalnim oz. transnacionalnim, prehodnosti, sobivanja in konfliktosti med tradicijskim in novim. Ob tem vsebinski (tematski), problemski in metodološki pogledi slonijo na internih in eksternih gibalih znanstvene produkcije (kontinuiteta raziskav, interdisciplinarnost, odprtost v mednarodne znanstvene tokove); interpretacije na osnovi empirije iščejo nove poti v razumevanju kulturnih praks (vključno s prakso discipline) in dinamike kulturnosti.
Raziskave potekajo v naslednjih sklopih:
1. Prostori discipline (primerjalne raziskave zgodovine, teorije in metodologije etnologije in folkloristike)
2. Prostori slovstvene folklore (žanrska klasifikacija slovenske slovstvene folklore, poetika slovstvene folklore, slovstvena folklora med tekstom in kontekstom, tipni indeks slovenskih pravljic in povedk, estetska struktura slovenskih folklornih obrazcev v časovnem preseku z vidika slovstvene folkloristike).
3. Prostori materialnega (raziskave stavbarstva, bivalne kulture, prehrane in gospodarstva in gmotne kulture otrok)
4. Prostori ritualnosti in identitete (prakse skupnosti, manifestacije in funkcije ritualnega, zgoščene ob pomembnih praznikih, na mejah, diskurzi razločevanja in povezovanja (politični, medijski in raziskovalni).
5. Vizualne raziskave (izobraževalni model vizualne etnografije).
6. Arhiv snovne in nesnovne dediščine (arhivi vizualne dokumentacije, slovstvene foklore, gmotne kulture in ritualnih praks).
1. Prostori discipline (primerjalne raziskave zgodovine, teorije in metodologije etnologije in folkloristike)
2. Prostori slovstvene folklore (žanrska klasifikacija slovenske slovstvene folklore, poetika slovstvene folklore, slovstvena folklora med tekstom in kontekstom, tipni indeks slovenskih pravljic in povedk, estetska struktura slovenskih folklornih obrazcev v časovnem preseku z vidika slovstvene folkloristike).
3. Prostori materialnega (raziskave stavbarstva, bivalne kulture, prehrane in gospodarstva in gmotne kulture otrok)
4. Prostori ritualnosti in identitete (prakse skupnosti, manifestacije in funkcije ritualnega, zgoščene ob pomembnih praznikih, na mejah, diskurzi razločevanja in povezovanja (politični, medijski in raziskovalni).
5. Vizualne raziskave (izobraževalni model vizualne etnografije).
6. Arhiv snovne in nesnovne dediščine (arhivi vizualne dokumentacije, slovstvene foklore, gmotne kulture in ritualnih praks).
Programska skupina ureja zbornika Traditiones in Studia mythologica Slavica.
Več:SICRIS
Raziskovalni projekt
Slovenski pregovori kot kulturna dediščina: klasifikacija in redakcija korpusa (1.5.2010 - 30.4.2013)
(Pri Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije se vodi pod št. J6-3600 (C)
Vodja: Marija Stanonik
Raziskovalna skupina: Saša Babič, Drago Bokal (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Maribor), Ljudmila Bokal, Stanka Drnovšek, Božena Gabrijelčič, Barbara Ivančič Kutin
Raziskovalna skupina: Saša Babič, Drago Bokal (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Maribor), Ljudmila Bokal, Stanka Drnovšek, Božena Gabrijelčič, Barbara Ivančič Kutin
Folklorni obrazci so bili do nedavna v slovenski slovstveni folkloristiki najbolj zapostavljeno raziskovalno področje. Zato se pregovorom kot najreprezentativnejšim od njih že nekaj let posveča sistematična pozornost. Po objavljeni razpravi o njihovem zbiranju in prvih refleksijah o njih seje začelo sistematično izpisovanje iz starih virov (slovarji, slovnice, muzejske zbirke, časopisje iz 19. stoletja, rokopisne zbirke v NUK, starejše in sodobno slovensko leposlovje, seminarske in diplomske naloge na oddelku za slovenistiko in etnologijo FF UL). Do sodobnega gradiva smo prišli s pomočjo zbiralnih akcij po časopisih, radiu, televiziji in terenskih stikov v živo. Izdelan je model za digitalizacijo pregovorov (po možnosti tudi v kontekstu). Tako je iz 893 virov izdelana podatkovna zbirka, sestoječa iz več od 50.000 slovenskih pregovorov. Šele odtlej je dana realna možnost za njihovo raziskavo. V ta namen je treba urediti sedanji korpus po naslednjih korakih:
a) preveriti, ali zbrano gradivo ustreza definiciji pregovora (izločiti druge vrste folklornih obrazcev ali izpiske, ki to niti niso);
b) zbrati na enem mestu verzije in variante enega in istega pregovora;
c) izdelati model za smiselno razčlenitev zbranega gradiva.
Po vsebini je zaenkrat predvidena razvrstitev pregovorov po poglavjih iz sistematike v vprašalnicah za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja, z dodatkom poglavij glede na vrednote (veselje, sreča .... itn). Za metodiko razvrščanja je predviden statistični model določanja pregovora v posamezno skupino glede na njegovo sporočilo/vsebino. Poglavitni cilj projekta je znanstvena zbirka z dodanim znanstvenim aparatom: viri, temeljit strokovni komentar in na podlagi slovenskega gradiva izpeljana Žanrska definicija pregovora in reka. To bo izviren rezultat pripravi)ajočega se projekta. Zaradi količine zahteva raznotero gradivo poleg standardnih filološko analitičnih in etnoloških primerjalnih metod veliko statističnih operacij. Strokovna relevantnost projekta se kaže v dejstvu, da bo temeljno delo slovenske paremiologije in kot tako primerjalni vir za evropske raziskave pregovorov in dobrodošel študijski pripomoček. Z družbeno-ekonomskega vidika bo korpus uporaben v številnih humanističnih in družboslovnih strokah. Uporabljene tehnike pri klasifikaciji slovenskih pregovorov bo mogoče uporabiti tudi pri obdelavi drugih podobnih besedil: razvrščanje kratkih besedilnih sporočil (SMS) na prenosnih telefonih ali uporabniških komentarjev na spletnih straneh. Posledično utegnejo biti tehnike, ki bodo preverjene pri klasifikaciji pregovorov, uporabne tudi za druge folklorne žanre in pa zuanj slovstvene folkloristike. Z njimi se lahko omogoča učinkovito klasifikacijo vprašanj uporabnikov izdelkov ali storitev in posredovanje odgovorov nanje; take tehnike umetne inteligence pa so uporabne pri katerem koli posredovanju javnih informacij (javna uprava, zdravstvo ipd.)
a) preveriti, ali zbrano gradivo ustreza definiciji pregovora (izločiti druge vrste folklornih obrazcev ali izpiske, ki to niti niso);
b) zbrati na enem mestu verzije in variante enega in istega pregovora;
c) izdelati model za smiselno razčlenitev zbranega gradiva.
Po vsebini je zaenkrat predvidena razvrstitev pregovorov po poglavjih iz sistematike v vprašalnicah za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja, z dodatkom poglavij glede na vrednote (veselje, sreča .... itn). Za metodiko razvrščanja je predviden statistični model določanja pregovora v posamezno skupino glede na njegovo sporočilo/vsebino. Poglavitni cilj projekta je znanstvena zbirka z dodanim znanstvenim aparatom: viri, temeljit strokovni komentar in na podlagi slovenskega gradiva izpeljana Žanrska definicija pregovora in reka. To bo izviren rezultat pripravi)ajočega se projekta. Zaradi količine zahteva raznotero gradivo poleg standardnih filološko analitičnih in etnoloških primerjalnih metod veliko statističnih operacij. Strokovna relevantnost projekta se kaže v dejstvu, da bo temeljno delo slovenske paremiologije in kot tako primerjalni vir za evropske raziskave pregovorov in dobrodošel študijski pripomoček. Z družbeno-ekonomskega vidika bo korpus uporaben v številnih humanističnih in družboslovnih strokah. Uporabljene tehnike pri klasifikaciji slovenskih pregovorov bo mogoče uporabiti tudi pri obdelavi drugih podobnih besedil: razvrščanje kratkih besedilnih sporočil (SMS) na prenosnih telefonih ali uporabniških komentarjev na spletnih straneh. Posledično utegnejo biti tehnike, ki bodo preverjene pri klasifikaciji pregovorov, uporabne tudi za druge folklorne žanre in pa zuanj slovstvene folkloristike. Z njimi se lahko omogoča učinkovito klasifikacijo vprašanj uporabnikov izdelkov ali storitev in posredovanje odgovorov nanje; take tehnike umetne inteligence pa so uporabne pri katerem koli posredovanju javnih informacij (javna uprava, zdravstvo ipd.)
Bilateralni projekt
Znanstveno tehnološko sodelovanje Slovenije z republiko Bolgarijo, 2009 - 2011
Raziskovanje folklore. Historično in sodobno raziskovanje v Bolgariji in Sloveniji med ISN ZRC SAZU (Ljubljana) in Inštitutom za folkloro Bolgarske akademije znanosti (Sofija) (2009–2010).
Raziskovanje folklore. Historično in sodobno raziskovanje v Bolgariji in Sloveniji med ISN ZRC SAZU (Ljubljana) in Inštitutom za folkloro Bolgarske akademije znanosti (Sofija) (2009–2010).
Slovenija: Vodja: J. Fikfak
Sodelavci: I. Slavec Gradišnik, S. Babič, S. Poljak Istenič (v letu 2009), V. Huzjan in N. Križnar (2010)
Sodelavci: I. Slavec Gradišnik, S. Babič, S. Poljak Istenič (v letu 2009), V. Huzjan in N. Križnar (2010)
Bolgarija: Vodja: Mila Santova
Sodelavci: Vania Ivanova Mateeva, Valentina Ganeva Rajčeva, Vladimir Penčev
Projekt »Raziskovanje folklore – Historično in sodobno raziskovanje v Bolgariji in Sloveniji« se osredotoča na dve osnovni tematiki: 1. na primerjalno zgodovino nacionalnih etnologij, posebej v dveh obdobjih: - v času konstituiranja discipline, tj. času razsvetljenstva – romantike; - v času izrazitih ideoloških vplivanj, tj. času socializma; 2. na tematizacijo tradicije/folklore, njenih žanrov in socialne komunikacije. V obeh problemskih poljih nas zanimata dve ravni, na katerih se re-producirajo podobe kulturne dinamike – raven teoretskega akademskega diskurza in empirična raven vsakdanjega življenja. Svoj prispevek k osvetlitvi osrednjih pojmov, tj. kulturne dediščine – tradicije in kulturne identitete vidimo v vprašanjih o konkretnih kulturnih praksah in spoznanjih v sodobni etnološki in folkloristični produkciji znanja.
login to post comments