Zbirka slovenskih folklornih pripovedi z imenom Glasovi se je v zadnjih letih oblikovala v izrazito samosvojo zbirko. Začela je izhajati leta 1988 in v njej je doslej (2012) izšlo že 41 knjig. Tako je iz posameznih slovenskih pokrajin zbranih v njej že natanko 14414 folklornih in spominskih pripovedi iz naših dni. Za objavo v zbirki Glasovi se upoštevajo le tiste pravljice, bajke, povedke, šale, anekdote, ki jih je mogoče še danes najti na terenu ali njihovi viri niso starejši od petdeset let. Da bi bili njihovi zapisi tudi oblikovno čim bolj pristni, sta besedišče in skladnja čim bolj zvesta živemu govoru, glasoslovno pa so besedila primerno prirejena današnjemu knjižnemu jeziku, da zmore ob njih uživati vsak slovenski bralec. Pedagoškim ciljem sta namenjena vsaki knjigi posebej dodani slovar narečnega besedišča. Kljub temu da je po svoji vsebini zbirka namenjena širokemu krogu bralcev, postaja neprecenljiv vir za raziskovanje slovenske slovstvene dediščine, za kar skrbi spremna beseda zbiralca, ki oriše pokrajino, od koder izhajajo zgodbe, in okoliščine, v katerih je prišel do gradiva, ter njen strokovni aparat (seznami pripovedovalcev, zapisovalcev s temeljnimi podatki) in trije zemljevidi. Knjige iz zbirke Glasovi praviloma ilustrirajo slikarji, ki izvirajo prav iz okolja, od koder so objavljene pripovedi, da tako tudi po likovni strani izražajo duha pokrajine. Zbirko pri Celjski Mohorjevi družbi ureja Marija Stanonik.