DOI: 10.3986/Traditio2016450205
(PDF )

Naslov »Morebiti bi se še dal kje kak tak napev vloviti«. Zapisovalske usmeritve na Slovenskem v kontekstu slovanskih povezav

Avtorica/Author Marija Klobčar
 
Izvleček
V prispevku skuša avtorica ugotoviti, kako so se oblikovali pogledi predhodnikov in oblikovalcev oziroma nosilcev glasbene folkloristike na Slovenskem. Pod drobnogled postavi uveljavljeno prepričanje, da je zapisovanje pesmi z melodijami narekovala šele velika zbirateljska akcija Das Volkslied in Österreich, Narodna pesem v Avstriji, ki je na Slovenskem stekla leta 1906. S pregledom in analizo starejših zbirateljskih konceptov in zbirateljskih praks želi pokazati, katere so bile prioritete v prepoznavanju nacionalnega in kako so se oblikovale, kakšno je bilo vrednotenje besedil in melodij ljudskih pesmi, hkrati pa tudi, kakšno vlogo je imelo pri tem naslanjanje na širše slovansko zaledje. Pri tem opazuje simbolične pomene, vezane na glasbene prakse, ki so segli od objav pesemskega izročila do iskanja »slovanskega inštrumenta«.

Abstract
This article examines how the views of the predecessors of Slovenian music folklore studies developed, as well as the views of the discipline’s creators or bearers. It focuses on the established belief that transcribing songs with melodies was dictated only by the large-scale song-collection campaign Das Volkslied in Österreich (The Folk Song in Austria), which was carried out in Slovenia in 1906. By reviewing and analyzing old collection concepts and practices, the article reveals the priorities in identifying ethnic elements and how they developed, what the evaluation of folksong lyrics and melodies was like, and what role relying on the broader Slavic environment played in all of this. In this regard, it observes the symbolic meanings related to music practices, which ranged from the publication of song tradition to searching for a “Slavic instrument.”

Ključne besede: folkloristika, ljudske pesmi, slovanstvo, zapisovalci, zapisovanje besedil, zapisovanje melodij, ljudska glasbila

Keywords: folklore studies, folk songs, Slavic identity, transcribers, transcribing lyrics, transcribing melodies, folk instruments

Viri/References

Bajuk, Marko (ur.). 1904. Slovenske narodne pesmi I. Ljubljana: Glasbena matica v Ljubljani.

Bajuk, Marko (ur.). 1908. Slovenske narodne pesmi III. Ljubljana: J. Schwentner.

Bogatyrev, Petr. 1976 [1940]. Semiotics in the Folk Theater. V: Ladislav Matejka in Irwin R. Titunik (ur.), Semiotics of Art: Prague School Contribution. Cambridge, Mass: MIT Press.

Čebulj, Albert idr. 1982. Lira 1882–1982. Kamnik: Kulturni center Kamnik.

Čelakovský, František Ladislav. 1945 [1822, 1825, 1827]. Slovanské národní písně. Praga: Ladislav Kuncíř.

Čurkina, Iskra V. 1974. Matija Majar-Ziljski. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Razprave, Razred za zgodovinske in družbene vede = Dissertationes/Academia scientiarum et artium Slovenica, Classis I: Historia et sociologia; VIII/2).

Fikfak, Jurij. 2011. Ethnography and Matija Majar. Traditiones 40 (2): 27–44. DOI http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2011400203

Glonar, Joža. 1923. Predgovor. V: Karel Štrekelj in Joža Glonar (ur.), Slovenske narodne pesmi IV, 1–66.

Heid, Gerlinde. 2005. Zur forschungsgeschichtlichen Stellung des Österreichischen Volksliedwerkes. Jahrbuch des Österreichischen Volksliedwerkes 53/54: 12–25.

[Janežič, Anton]. 1850. Narodno pesništvo. Slovenska bčela 1 (1), 1. 7.: 28–30. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BNEXOR6K

Jezernik, Božidar. 2013. Nacionalizacija preteklosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Razprave FF).

Kidrič, France. 1910. Paberki o Korytku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani. Ljubljanski zvon 30: 298–306, 364–368, 431–438, 490–497, 552–560, 682–688, 745–754.

Klobčar, Marija. 2006. Krekove presoje ljudskega pesništva. Traditiones 35 (2): 193–203. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2006350210

Klobčar, Marija. 2010a. »Inu koledniki ob božiči pojo«: Trubarjeva interpretacija ljudske pesmi in ljudskega. V: Aleksander Bjelčevič (ur.), Obdobja 27: Reformacija na Slovenskem: Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 73–86.

Klobčar, Marija. 2010b. Zvrstnost slovenskih ljudskih pesmi: Refleksija pesemskega razvoja ali pogledov nanj. Traditiones 39 (2): 124–145. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2005340109

Klobčar, Marija. 2016. Na poti v Kamnik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Folkloristika; 7).

Klobčar, Teja. 2011. Jezikovni in muzikološki pristopi zapisovalcev v zbirateljski akciji OSNP. (Diplomsko delo.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Oddelek za muzikologijo.

Kočevar, F[erdo]. 1868. Stanko Vrazova literarna zapuščina. Slovenski gospodar 2 (21): 81–82; 2 (22): 86. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD3VHZB9, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EV1RZHB8

Korytko, Emil. 1839–1844. Slovenske pesmi krajnskiga naróda I–V. Ljubljana: Joshef Blasnik.

Korytko, Emil. 1983. Korespondenca z družino (1836–1838). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Kovačič, Mojca. 2015. Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zbirka Glasba na Slovenskem po 1918).  http://issuu.com/leonstefanija/docs/glasbena_podoba_ljudske_pesmi_final/1, http://slovenskaglasbenadela.ff.uni-lj.si/?page_id=27, 15. 9. 2016.

Kotnik, Janko. 1929. Slovenski rokopis z Leš pri Prevaljah iz sredine 18. stoletja. Časopis za zgodovino in narodopisje 24 (3–4): 174–189. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRQ7XTNN

Kramar, Franc. 1924. Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi. Cerkveni glasbenik 47 (7–8): 75–80. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-37U45ETH

Krek, Gregor. 1858. O naši književnosti. Novice gospodarske, obertniške in narodne 31 (16): 243–244. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2

Krek, Gregor. 1872. Odlomek iz spisa: Važnost ustnega slovstva (tradicijonalne literature) kot izvirnik basnoslovju (mythologiji). Zora 1 (12): 171–174. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBHBSJ44

Kretzenbacher, Leopold. 1952. Slovenski pregovori v starih štajerskih rokopisih. Slovenski etnograf 5: 160–168. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVTTOE99

Križnik, Gašpar. 1874. Slavno vredničtvo! Odgovori na prašanja povestnična. Slavjan 2 (1): 11. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JQNKOIKD

Kropej, Monika. 2001. Karel Štrekelj: Iz vrelcev besedne ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Kumer, Zmaga. 1983. Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica.

Kumer, Zmaga. 1996. Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Zbirka ZRC; 12).

Kumer, Zmaga, 2000. Ustanovitev in razvoj do jeseni leta 1999. V: Marko Terseglav (ur.), 65 let Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Ljubljana: Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, 11–26.

Kumer, Zmaga. 2002. Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica.

Kunej, Drago, 2016. Jaz nisem muzikant, jaz sem ljudski godec. Traditiones 45 (2): 83–101. DOI: http://dx.doi.org/10.3896/Tradtitio2016450205

Kuret, Niko. 1985. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Prvi del, I. snopič. Ljubljana: SAZU (Gradivo za narodopisje Slovencev; 3).

Lokar Lavrenčič, Vlasta in Hanzi Gabriel. 2005. Po sledeh tamburaštva na Koroškem. Celovec: Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva založba.

[Majar, Matija]. 1850. Narodove pesni. Slovenska bčela 1 (3), 1. 9.: 89–93. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IY56FG4B

[Majar, Matija]. 1873. Uprašanja. Slavjan 1 (10): 158–160. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8WMB0EH

[Majar, Matija]. 1874. Odgovori na prašanja povestnična. Slavjan 2 (1): 11. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JQNKOIKD

Majcen, Gabriel. 1907. Nabirajte narodne pesmi. Slovenski gospodar 41 (10), 7. 3.: 2. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TCYSRHU

Majer, Matia. 1846a. Pesmarica cerkevna ali svete pesme, ki jih pojo ilirski Slovenci na Štajerskim, Krajnskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim in nektere molitvice, litanije in svet križoven pot. Celovec: Janez Leon.

Majer, Matia. 1846b. Napevi za orgle k Pesmarici cerkevnej. Celovec: Janez Leon.

Matičetov, Milko. 1970. Predgovor: Pogled v zgodovino zbiranja. V: Zmaga Kumer idr. (ur.), Slovenske ljudske pesmi I: Pripovedne pesmi. Ljubljana: Slovenska matica, VII–IX.

Mrak, Andrej. 2012. Tamburaši – naši stari zvezdniki: Razglednice, slava in tamburice. Ljubljana – MMC RTV SLO. http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/tamburasi-nasi-stari-zvezdniki/294650, 22. 4. 2015.

Murko, Matija. 1929. Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. Etnolog 3: 5–54. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9LXWMHE

Novak, Vilko. 1986. Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Pisk, Marjeta. 2005. Characteristics of collecting folksong material at the intersection of peoples and cultures: The OSNP program in the princely county of Gorizia and Gradisca. Traditiones 34 (1): 79–89. DOI: 10.3986/Traditio2005340106

Pisk, Marjeta. 2012. Kontekst v raziskavah ljudske pesemske tradicije: Območje Goriških brd. (Doktorska disertacija.) Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici.

Repež, Filip Jakob. 1775 [1770]. Romarsku drugu blagu. Videm: Murero.

Rieuwerts, Sigrid. 1998. Percy, Thomas (1729–1811). V: Mary Ellen Brown in Bruce A. Rosenberg (ur.), Enciklopedia of Folklore and Literature. Santa Barbara, Denver in Oxford: ABC-CLIO, 495–497.

Riva, Franco. 1966 [1811]. Tradizioni popolari venete secondo i documenti dell' inchiesta del Regno Italico. Benetke: Presso la sede dell' Instituto veneto.

Scheinigg, Janez. 1889. Narodne pesni koroških Slovencev. Ljubljana: Samozal.

Stockmann, Erich. 1958. Des Knaben Wunderhorn in den Weisen seiner Zeit. Berlin: Akademie Verlag.

Stržinar, Ahacij. 1729. Catholish Kershanskiga Vuka Peissme. Gradec: bey denen Widmanstätterischen Erben.

Šivic, Urša. 2008. Po jezeru bliz Triglava: Ponarodevanje umetnih pesmi iz druge polovice 19. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Folkloristika; 4).

Škulj, Edo. 2005. Vse slovenske g(e)rlice/All 'Slovene turtledove' (Slovenske Gerlice). Muzikološki zbornik 41 (1): 59–69. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABDRWS9K

Štrekelj, Karel. 1887. Prošnja za narodno blago. Ljubljanski zvon 7 (11): 628–632. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q62DPKZY

Štrekelj, Karel (ur.). 1898. Slovenske narodne pesmi I. Ljubljana: Slovenska matica.

Štrekelj, Karel. 1906a. Osnovna načela za publikacijo 'Avstrijske Narodne Pesmi', ki jo namerja izdati c. k. ministrstro za bogočastje in nauk. Ljubljana: Zadružna tiskarnica.

Štrekelj, Karel. 1906b. Navodila in vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to. Ljubljana: Zadružna tiskarnica.

Torkar, Silvo. 1993. Najstarejša slovenska varianta Pegama in Lambergarja. Delo 35 (45), 25. 2.: 13.

Tyllner, Lubomír (ur.). 1995. Thomas Anton Kunz, Böhmische Nationalgesänge und Tänze/České národní zpěvy a tance (faksimile). Praha: Ústav pro etnografii a folkloristiku AV ČR (Poklady lidové kultury; 5) .

Vodušek, Valens. 2003 [1960]. Alpske poskočne pesmi v Sloveniji. V: Marko Terseglav in Robert Vrčon (ur.), Valens Vodušek, Etnomuzikološki članki in razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Folkloristika; 1).

Vodušek, Valens. 1969. Razmerje med besedilom in napevom v ljudski pesmi. Jezik in slovstvo 14 (1): 1–6.

Vraz, Stanko. 1839. Narodne pesni ilirske. Zagreb: Samozaložba.

Vraz, Stanko. 1879 [1841]. Pot v gorenje strani. Slovenski narod 12 (255): 1–3. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5VIY8VU

Wilson, Willian A. 2005 [1973]. Herder, Folklore and Romantic Nationalism. V: Alan Dundes (ur.), Folklore: Critical Concepts in Lietrary and Cultural Studies. Volume II. The Founders of Folklore. London in New York: Routledge, 4–21.