Traditiones, 41-1, 2012, 227–242

Submitted by stanka on Thu, 11/07/2013 - 13:20.

DOI: 10.3986/Traditio2012410119        (PDF )

Naslov/Title
The Wandering Blind Mendicant Singer and the Slavic Ritual Year

Avtorica/Author
Katya Mihaylova

Izvleček
Slovanski beraški potujoči pevci, ki so bili navadno slepi od rojstva, so se urili v posebnih združenjih cehovske vrste, kjer jih je starejši pevec v zameno za plačilo učil repertoarja pesmi in beraških molitev. Ti neformalni cehi so bili verske narave, nastajali pa so v bližini samostanov. Takšna združenja so preživela do konca devetnajstega ali začetka dvajsetega stoletja. Imela so posebna pravila delovanja, skupne navade in pravila obnašanja, lastnega svetniškega zavetnika, hierarhijo, skupne dolžnosti članov, skupen denar, tajen jezik, tajne znake itd. Avtorica jih je primerjala s podobnimi združenjih slepih pocestnih pevcev v drugih evropskih državah.

Abstract
The Slavic wandering mendicant singers, who were usually blind from birth, were trained in special associations of the craft-guild type, where they were taught song repertoires and begging prayers by an older singer in exchange for pay. These informal guilds were of a religious nature, and they were formed in the vicinity of a monastery. Such associations survived until the late nineteenth or early twentieth century. They had special rules of operation, common customs and norms of behavior, their own patron saint, a hierarchy, common duties of members, a common pool of money, a secret language, secret signs, and so on. A comparison is made with similar associations of blind street singers in other European countries.

Ključne besede
slep beraški potujoči pevec, slovanska folklora, obredno leto, obredi prehoda, verske pesmi in legende

Keywords
wandering blind mendicant singer, Slavic folklore, ritual year, rites of passage, religious and legendary songs

Viri/References
AT = The Types of the Folktale. A Classification and Bibliography. Antti Aarneís Verzeichnis der Marchentypen (FFC 3). Translated and Enlarged by Stith Thompson. Second Revision (FFC 184). Helsinki: Academia Scientiarum Fennica, 1973.

Burke, Peter
1981 Helden, Schurken und Narren. Europäische Volkskultur in der frühen Neuzeit. Stuttgart: Klett-Cotta.

Čajkanović, Veselin
1973 Mit i religija u Srba. Beograd: Srpska Književna Zadruga.

Cherems′ky, Kost′
1999 Povernennya tradytsii. Z istorii nyshchennya kobzarstva. Kharkiv: Centr Lesya Kurbasa.

Chilev, Perikli
1900 Tayniyat ezik na sleptsite v Bitolsko. Sbornik za narodni umotvorenia, nauka i knizhnina 16–17: 876–878.

Czarnowski, Stefan
1956 Dzieła. Vol. 1. Studia z historii kultury. Warsaw: PWN.

Dobrogost
1897 Zaduszki i Dziady. Wędrowiec 35(44): 864–866.

Gabyuv, Petko
1900 Prinos kam balgarskite tayni ezitsi. Sbornik za narodni umotvorenia, nauka i knizhnina 16–17: 868–870.

Grimm, Wilhelm
1829 Die Deutsche Heldensage. Göttingen: Dieterichschen Buchhandlung.

Gruzinsky, Аleksey Еvgen′evich
1891 Iz etnograficheskikh nablyudeniy v Rechitskom uezde Minskoy gubernii. Etnograficheskoe Obozrenie 11(4): 142–156.

Gutton, Jean-Pierre
1971 La Société et les pauvres. L’exemple de la généralité de Lyon 1534–1789. Bibliotheque de la Faculté des letters et sciences humaines de Lyon 26. Paris: Société d’édition “Les belles lettres.”

Hammerich, Frederik
1874 Aelteste christliche Epik der Angelsachsen, Deutschen und Nordländer. Ein Beitrag zur Kirchengeschichte. Gütersloh: Druck und Verlag von C. Bertelsmann.

Kany, Charles E.
1932 Life and Manners in Madrid 1750–1800. Berkeley, CA: University of California Press.

Kraev, Georg
1988 Obredniyat pat kato sotsialna aktivnost na etnosa. In: MIF. Mitologia – izkustvo – folklor. Vol. 3. Sofia: Institut po problemi na izkustvoznanieto, 27–37.

Kratochvíl, Josef
1912 Zelený čtvrtek a krmení chudých (sladká kaše). Český lid 21: 350.

Kuchowicz, Zbigniew
1975 Obyczaje staropolskie XVII–XVIII w. Łódź: Wydawnictwo Łódzkie.

Kulišić, Špiro
1970 Božjak. In: Kulišić, Špiro, Petar Ž. Petrović, Nikola Pantelić. Srpski mitološki rečnik. Beograd: Nolit, 39–40.

Lachmann, Karl
1833 Über Singen und Sagen. In: Abhandlungen der königlichen Akademie der Wissenschaften zu Berlin, Historisch-philologische Klasse (printed 1835), 105–122.

Łuczkowski, Jan
1986 Opoczyński grajek odpustowy. Łódzkie Studia Etnograficzne 26 (1984): 97–114.

Maksimov, Sergey Vasil′evich
1877 Brodyachaya Rus′ Khrista-radi. Saint Petersburg: Tipografia Obshchestvennaya polza.

Maslov, Aleksandr Leont′evich
1905 Kaliki perekhozhie na Rusi i ikh napevy. Istoricheskaya spravka i melodiko-tekhnichesky analiz Otdel’ny ottisk iz Russkoy Muzykal′noy Gazety za 1904. Sankt Peterburg.

Mihailova, Katya
1993 Stranstvashtite pevtsi-prosyatsi u balkanskite slavyani i tehnite ‘sabratya’ u drugi evropeyski narodi. Balkanistichen Forum 2: 29–36.
2006 Stranstvashtiyat slyap pevets prosyak vav folklornata kultura na slavyanite. Sofia: Ab Izdatelsko atelie.
2010 Dziad wędrowny w kulturze ludowej Słowian. Warsaw: Oficyna Naukowa.

Romanov, Evdokim Romanovich
1890 Ocherk byta nishchikh Мogilevskoy gubernii i ikh uslovny yazyk (“lyubecky lement”). Etnograficheskoe Obozrenie 7(4): 118–145.

Sheyn, Pavel Vasilevich
1893 Materialy dlya izucheniya byta i yazyka russkogo naseleniya Severo-Zapadnogo kraya. T. 2. Skazki, anekdoty, legendy, predaniya, vospominaniya . . . Sankt-Peterburg: Tipografia Imperatorskoy Akademii nauk.

Shishmanov, Ivan
1895 Belezhki za balgarskite tayni ezitsi i poslovechki govori. Sbornik za narodni umotvorenia, nauka i knizhnina 12: 15–50.

Stanković, Borislav
1959 Božji ljudi. In: Stanković, Borislav, Pripovetke. Novi Sad: Matica Srpska.

Tikhanov, Pavel Nikitich
1895 Bryanskie startsy. Tayny yazyk nishchikh. Etnologichesky ocherk. Bryansk: Tipografia A. Artsishevskogo.

ARCHIVAL SOURCES
AIF = Arhiv na Instituta za folklor pri Balgarskata akademia na naukite. Sofia.
ALU HR = Archív literatúry a umenia, Oddelenie hudobných rukopisov Slovenskej národnej knižnice. Martin.
APAE = Archiwum Polskiego Atlasu Etnograficznego. Wrocław.
AREM = Arkhiv Rossiyskogo Etnograficheskogo Muzeya (Etnograficheskoe byuro knyaza V. N. Tenisheva). Sankt Peterburg.
RF IMFE = Naukovi arkhivni fondy rukopysiv i fonozapysiv Instytutu mystetstvoznavstva, fol′klorystyki ta etnologii im. M. T. Ril’skogo Natsional′noi akademii nauk Ukrainy. Kyiv.