Traditiones • 33/2 • 2004

Submitted by stanka on Fri, 31/12/2010 - 09:58.


DOI: 10.3986/Traditio2004330205        (PDF )
 
Naslov/Title
Carols from Southeastern Gorenjsko in the Notes of the Committee for the Collection of Slovenien Folk Songs)
 
Avtorica/Author
Marija Klobčar
 
Izvleček
Na podlagi ohranjenih zapisov koledniških pesmi iz zapuščine Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi (OSNP) želi avtorica ugotoviti tipologijo koledovanj na območju jugovzhodne Gorenjske pred sto leti. V Kamniku se je poleg trikraljevskega koledovanja ohranilo zelo veliko božičnih kolednic, ki po svoji strukturi dokazujejo, da so večinoma okrnjene oblike nekdanjih cerkvenih koled. Te kolednice so peli otroci. Na skrajnem jugovzhodnem Gorenjskem, v zaledju slamnikarske industrije, so koledovali odrasli moški, in sicer predvsem v času od božiča do sv. treh kraljev, ohranjene pa so bile tudi sledi koledovanja ob kresu in za florjanovo. Koledovanje na tem območju ni bilo odsev družbenih razločkov, kot je veljalo za Kamnik, temveč predvsem izraz medsebojne povezanosti ljudi v tem okolju in večje vezanosti na izročilo, ki ju je omogočilo pletenje slamnatih kit po domovih. 

Abstract

Based on the still-preserved notes on Committee carols written down by the Sfor the Collection of Slovenian Folk Songs (OSNP) the paper examines the typology of caroling in the area of southeastern Gorenjsko a century ago. Aside from Epiphany carols the town of Kamnik had a number of Christmas carols, sung by children, whose structure shows that most of them had been shortened versions of former church hymns. In the extreme southeast area of Gorenjsko, a rural area with a long tradition of straw hat-making, carolers were grown men. Even though carols were usually sung during the period between Christmas and Epiphany, it is evident from the notes that some were sung on Midsummer Day and on St. Florian’s Day. While the caroling in Kamnik clearly reflected social differences caroling in this part of Gorenjsko, on the other hand, reflected the closeness and interdependence of local residents and their close ties with tradition, both of which were possible because of the straw hat-making cottage industry that enabled villagers to braid straw in their own homes.
 
Ključne besede
Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi, kolednice, koledovanje, Gorenjska 

Keywords

Committee for the Collection of Slovenian Folk Songs (OSNP), carols, caroling, Gorenjsko.
 
Viri/References
Cheesman, Tom
1994 The Shocking Ballad Picture Show. German Popular Literature und Cultural History. Oxford in Providence: Berg.
Gspan, Alfonz
1960–1971 (idr., ur.) Slovenski biografski leksikon III. R–Š. Ljubljana, SAZU.
Klobčar, Marija
1998 Kamničani med izročilom in sodobnostjo. Življenje kamniških meščanov od leta 1880 do druge svetovne vojne. Ljubljana, Založba ZRC.
2003 Ljudske pesmi v meščanskem okolju – pričevanje ljudskega v meščanskem ali meščanskega v ljudskem? Traditiones 32 (2): 51–70.
Kramar, Franc
1922–1926 Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi. Cerkveni glasbenik [Ljubljana]: 45–49.
Kumer, Zmaga
1959 Slovenske ljudske pesmi z napevi. Poročilo o glasbenem gradivu, zbranem med letoma 1906 in 1918. Slovenski etnograf 12: 203–210.
1960 Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah. Slovenski etnograf 13: 41–64.
1995 Mi smo príšli nócoj k vam. Ljubljana, GNI ZRC SAZU.
Kuret, Niko
1951 Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem. Slovenski etnograf 3–4: 240–275.
1972 Obredni obhodi pri Slovencih. Traditiones 1: 93–112.
1986 Slovenska koledniška dramatika. Ljubljana, Slovenska matica.
Mejač, Andrej
1895 Stavnice. Dom in svet 8: 90–92.
Mrkun, Anton
1925 Homec. Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Murko, Matija
1929 Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. Etnolog 3: 5–54.
Tominšek, Josip
1937 Prvo sestavno nabiranje slovenskih narodnih napevov. Časopis za zgodovino in narodopisje 32: 308–321.